avtomobíl — a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avtomobil — <lat.> Torpaq, asvalt və daş yollarda adam və yük daşıyan motorlu nəqliyyat vasitəsi. Yük avtomobili. Minik avtomobili. Avtomobil nəqliyyatı. Sükan avtomobilin hərəkətinə istiqamət verir … Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti
kupe — avtomobil gl. coupe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Экономика Азербайджана — Экономические показатели Валюта манат (=100 гяпиков) Международные организации ОЧЭС, СНГ, ОЭС, ГУАМ, ВТО(наблюдатель). Статистика ВВП (номинальный) 51,7 … Википедия
vozíti — vózim nedov. (ȋ ọ) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Гянджинский автомобильный завод — Gəncə Avtomobil Zavodu … Википедия
Нахичеванский автомобильный завод — Naxçıvan Avtomobil Zavodu Тип Публичная компания Расположение … Википедия
furgón — a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šofêr — ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕčiti — im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
